Conversation with Merlin [email protected] · Thu Nov 23 2023

Kaj je biologija?

Biologija je znanost o življenju, ki proučuje različne vidike živih organizmov, vključno z njihovo strukturo, funkcijo, rastjo, razmnoževanjem, evolucijo in distribucijo. Ta znanost se osredotoča na študijo različnih vrst organizmov, njihovih interakcij z okoljem, genetiko, celično biologijo, fiziologijo, ekologijo, evolucijo in druge povezane teme. Biologija je bistvena za razumevanje življenja na Zemlji in je temeljna za razvoj zdravstvene oskrbe, biotehnologije, varstva okolja in številnih drugih področij.

Kaj je biologija?

Biologija je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov ter njihovo medsebojno povezanost v živi naravi od molekularne ravni do biosfere. Vključuje preučevanje fizičnih značilnosti in obnašanja organizmov, tako današnjih kot tistih, ki so živeli v preteklosti, ter njihov vpliv na okolje. Biologija združuje širok spekter znanstvenih disciplin, ki obravnavajo življenje in organizme.

> "FA*+@IZu1tJFIFC    $.' ",#(7),01444'9=82<.342C  2!!22222222222222222222222222222222222222222222222222g" }!1AQa"q2#BR$3br %&'()*456789:CDEFGHIJSTUVWXYZcdefghijstuvwxyz w!1AQaq"2B #3Rbr $4%&'()*56789:CDEFGHIJSTUVWXYZcdefghijstuvwxyz ?x3~ygLy$&gcI+I[<+/&~xk#aV)kH9A|]G Em5:zRe@}h_[Ct_M?" k=h1c@ 'Em/+?k#FFI@ ?>/&A|=k#J2dw A|m>4 qCkcZL<;P <+/&A|]]FrG4:_"sP?OE<gET#8_h/_"1P2 qG9A|]G ??#9H@0?x+h|_[Ct_MoKz?/"'_t_MoIq#9#_EtOt_M8C@*@/&Q#` hy_E>?]GzeIq0?y9WC4 O2397s8C/hy.GLq@ _"1P28yJ_EtO|_M< +AqzR19 A|=h?[p2; qCh]TGr39_WDgE/[D9|_Mt)2p>JE<gE/-k=hcZy?*c_uWCgAO#FFI@/"!_"c sF@ /-:/&A|N?8|_MttRyv A|N|_M?"':/& hu_"sP|8[Ct_Mo@}h=h_[Cg/WD|_Mt qO#@ _EtC]FIH@0?x+h|>/&A|m>5t qCh]TvH9A|]G Em5:zRe@}hE?|_M?8[CgGLqKs<t1/+}?k'#$_EtCG Em5@; _?y8[D5qzeN28/"_WDgEA(>/&_?5#8 A|-hP28yJ_EtO|_M< +o23|dh_"?OE<gETx=}m/"Gr39_WDgE/[D9|_Mt)2p>| ">/&A|m[1sK U|_M;">/& >dg8g]g/[D5@; _?y8[D5qzeOQj]/+}?kHG\| ?VG -k*Kw4 hy_"1P28> O?xWD>5dg$|dh_"Ch?[P8w8_EN?G '?|>/&vH9A|]G Em5: -h?[\cw4 q@ 'Em c4 "':/& yJ239_EtO|_M8>[d}(0?OE<gE/"' k8dq0?q9WC4 O2397s8C/h_FT c/E<g/[C5dp1> O?xWD>5dg8)P Em 4 hy t@ 'h/_E1TvH9A|]G Em5duI0?xmG ?[P1;p1s<>?G  G9A|>4 ?V[d}(@_?y8[D|_Mt1&Wv A|N|_M?":/& hu@ Em4 "=k#FTq; ?G 'EmAcZ2 }(>4 g]]FrGH@0?p+h=h>OE<gETGzS=}m4 sCk+#?/+?h>/&G\|ZE>{g/E<gT c^8_"ChEtOt_Mt>dg$s@ >4 ?V[d}(dw _[Ct_M<-qP:cdq0?q9[C4 O23G\| 3sP?xm5@` m>4 V|_Mt qFA<s?"':/&A|+}?kH}(_"sP?OE<gETGz^:c_EO/"+G#_EtO|_M< ->/&G\|ZEN{g/E<gT cdp1` V|_M< G}("'>/&A|!Ck|}(@?"}k~=oA c>32R P2=}?h?^?c; 9 Z2s`xp}V)k}1zG#3OzdqAJ2s9#70>s1hFNyJ>l4dj2zcuFxEw_zdqFNyJ>`}s@Nq|?Z>b18w||zboJ2sQG=0=1zG# h'GJ>l'<9>oZ>a>n==;LPOFNyvQ'<{Q707O pZ>b=PQG9(9>oZ2{{th@xq#|J2s9s08@'pEOh|@NyJ2s4|?Z==;LPo8G=s@NyG:thgGG|J G9(9P 9G#=;oLQu(#dj>`s=@'>oZ2q7OB?Z3-7_9(#FNz||@'{Oz>b=1@xI7_j2sh_z>n8sh"@=2>Z2sQg?0>'=>j==~|c'g-1Qu(#dj>`s=_z=1z=~|z@x|h|J2sQc4|?Z<sd;LP:|dj>n09dj<||wO p9Fx|"@zd|dJ>`}s@NqOaz>n1h@GG(dj2s09|h|?Z>b=^gGGy( >dGh~{{~|z@xG|{PG=G:7O p9Fx||zGy('|dJ>`}s@Nz|y7O~doZ2q7OB(;Oh?6sPG50> 9FN2~|z@|GhNhc8Z GG7_yv'<{Q^|{78sGGgLQg?9}(Nh7OOaz2q>|GG<8G>#zcs@N8n0>'=9sG~dn1P8wQJ>l'<9sGh~{8}hGGg-yI{*Z^CF?EK@}Z-tpxZF9oxjR<` LFp4`h?-~@ O <'`cs9 ?5 pxF8`sz8s.9oy)0<z0s~rxI`){QJL `)8@x<;=0uh-aq){ 0syA03y<u 89<j01~9~oJ0s ?5 pxF8ay/x <];R;hs9hx?ZF9P=iAz21.q|Rz|dgSFG\sFys}jO/??ZMpZ\thrIG<&W}(8)sOxs4oOp8A#>ZOLRO=18Fys  FF8-28@O?Z2sFy}(=>jL3@\dcz'O)##<;PeI1KQyo 8_.F8-.q2>Z3#@ J2:'xssJq#;|RIOj23 1hG/N?Z21h#'^N9<>g5 *q(sp8@Ih 9@#9<9@>5'G8h1ir1hIGO?Z28e@? \~j@/?_z21-'N:Q'==r3jq'(>w/~)8h#;P+q.y}(=>j@T (9FF8^;N~)8K-v*Nz{P}(<{Qz|(Tir1~|c#;QyJ22N9@.yPSxFGL|)82;Rddqq'?>5&x~'q2>ZOL~'QyJ3O ~|zJ{tI-q*NqjQ}jOP(#/#.q|c#<>erN9@? \AzOPixdz|)8FT#gW:JOP(>5&x~|FG-'O?Z\s}(<@ ~|z8#/8|.GFFFG2jPG\sFyy@>5'hFx~q)>ir8h<\})P3<>j@?_z21h>Rq9\gWdu>(3\P=As#/N:~)8JHRs.G\sFyy@>5&T\v?Z\h|I

ucilnice.arnes.si

Biologja (starogrko : bos - ivljenje + starogrko : logos - beseda, nauka) ali ivljenjeslovje je naravoslovna veda, ki preuuje razvoj, zgradbo in delovanje ivih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v ivi naravi od molekularne ravni pa do biosfere. Preuuje fizine znailnosti in obnaanje organizmov, tako tistih, ki ivijo danes, kot tistih, ki so iveli v davnini, in njihov medsebojni vpliv ter vpliv okolja. Zdruuje irok spekter znanstvenih disciplin, ki jih dandanes pogosto obravnavamo kot samostojne discipline. Termin biologijav sodobnem smislu je prvi uporabil francoski znanstvenik Jean-Baptiste de Lamarck konec 18. stoletja. Znanstvenik, oziroma znanstvenica, ki deluje na podroju biologije, je biolog, oziroma biologinja. Zgodovina[uredi | uredi kodo] Ernst Haeckel: genealoko drevo z vsemi do takrat znanimi oblikami ivljenja (1879) Glavni lanek: Zgodovina biologije Izraz biologija je izpeljan iz starogrke besede , bios,ivljenjein pripone -, -logia, veda.[1][2] Latinska oblika izraza se je prvi pojavila leta 1736, ko je Linnaeus (Carl von Linn) uporabil biologi v svojem delu Bibliotheca botanica. Izraz je ponovno uporabil l. 1766 Michael Christoph Hanov v delu z naslovom Philosophiae naturalis sive physicae: tomus III, continens geologian, biologian, phytologian generalis. Prva uporaba v nemini, Biologie, so uporabili leta 1771 pri prevodu Linnaeusovega dela. Theodor Georg August Roose je leta 1797 uporabil izraz v predgovoru knjige Grundzge der Lehre van der Lebenskraft. Karl Friedrich Burdach je leta 1800 uporabil izraz v strojem pomenu - za vedo o loveku z morfolokega in psiholokega vidika (Propdeutik zum Studien der gesammten Heilkunst). V sodobnem, dananjem pomenu je izraz priel v uporabo v razpravi Biologie, oder Philosophie der lebenden Natur (180222) avtorja Gottfried Reinhold Treviranusa, kjer je objavil:[3] Objekti nae raziskave bodo razline oblike in pojave ivljenja, pogoji in zakoni pod katerimi se ta fenomen pojavlja, in vzroki, ki vplivajo nanje. Znanost, ki se ukvarja s temi objekti, bomo imenovali biologija [Biologie] ali doktrina ivljenja [Lebenslehre]. eprav se je moderna biologija razvila ele relativno nedavno, so e v davni preteklosti prouevali vede povezane z njo ali vkljuene vanjo. Naravoslovje so prouevali e stare civilizacije Mezopotamije, Egipta, Indijske podceline in Kitajske. Kakorkoli, za izvor moderne biologije in njen pristop do prouevanja narave se najpogosteje navaja Antina Grija.[4] Medtem ko zaetki formalnega tudija medicine segajo v as Hipokrata (ca. 460 - 370 pr. n. t.), je bil Aristotel (384 322 pr. n. t.) tisti, ki je najve prispeval k razvoju biologije. Pomembneje delo je njegova Zgodovina ivali, ki temelji na splonih filozofskih predpostavkah in kasneja bolj empirina dela, ki se osredotoajo na raznovrstnost ivljenja. Aristotlov naslednik na liceju, Theophrastus, je napisal serije knjig o botaniki, ki so se ohranile kot napomembneji prispevek antike k vedam o rastlinah do srednjega veka.[5] Uenjaki srednjevekega islamskega sveta, ki so pisali o biologiji so bili al-Jahiz (781869), Al-Dinawari (828896), ki je pisal o botaniki,[6] in Rhazes (865925), ki je pisal o anatomiji in fiziologiji. Van Leeuwenhoekovi mikroskopi so konec 17. stoletja razkrili prej neznan svet mikroorganizmov in drugih mikroskopskih struktur Biologija se je zaela hitro razvijati in rasti, ko je Antonie van Leeuwenhoek izboljal mikroskop. Takrat so uenjaki odkrili semenice, bakterije, infuzorije in raznovrstnost mikroskopskega ivljenja. Raziskave Jana Swammerdama so vodile k novim spoznanjem v entomologiji in pomagale pri razvoju osnovnih tehnik mikroskopskega seciranja in obarvanja.[7] Napredek v mikroskopiji je imel velik vpliv na razvoj biologije. V zgodnjem 19. stoletju je veje tevilo biologov pokazalo na osrednji pomen celice. Kasneje, v letu 1838, sta se Schleiden in Schwann zaela zavzemati za danes sploni ideji, da (1) je osnovna enota organizma celica in (2) da imajo posamezne celice vse znailnos

sl.wikipedia.org

Znanstvenik, oziroma znanstvenica, ki deluje na podroju biologije, je biolog, oziroma biologinja.Biologija kot interdisciplinarna znanost vkljuuje spoznanja razlinih ved. V taknih raziskavah sodelujejo strokovnjaki z razlinih podroij znanosti.Biologija je veda o ivljenju. Izraz biologija se prvi uporabi v 19.st in sicer ga uporabita francoski biolog Lamarck in nemkki znanstvenik Treviranus.6 straniPoleg biologije med naravoslovne vede pritevamo e kemijo, fiziko in geologijo ter mnoge druge. Na biolokem znanju temeljijo medicina, veterina,...Termin biologija v sodobnem smislu je prvi uporabil francoski znanstvenik Jean-Baptiste de Lamarck konec 18. stoletja. Znanstvenik, ki deluje na podroju...Biologija veda o ivljenju je naravoslovna veda, ki prouuje razvoj, zgradbo in delovanje ivih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v...3. dec. 2010 Biologija je temeljna znanstvena disciplina, ki je osnova za veino naravoslovnih in tudi za mnoge druge vede.Biologija je splono izobraevalni predmet. Z biolokimi vsebinami se uenci sreajo e v 1., 2. in 3. razredu osnovne ole pri predmetu spoznavanje narave...21. dec. 2018 Eden prvih naravoslovcev je bil Aristotel. Sprva 2 veliki podroji: veda o rastlinah BOTANIKA in veda o ivalih ZOOLOGIJA. Kasneje...biologja -e () veda o ivljenju organizmov: razvoj biologije; celina, molekularna biologija; biologija loveka, morja / profesor biologije. Slovar...

google.com